Skoči na vsebino

NOVICA

Prijava Novinarskemu častnemu razsodišču

Zaposleni na Inšpektoratu za šolstvo in šport smo podali prijavo Novinarskemu častnemu razsodišču zaradi načina vodenja oddaje 24ur zvečer, ki jo je vodil novinar Uroš Slak, dne 28. 11. 2018. V načinu vodenja ugotavljamo kršitve 1., 2., 3., 4. 15., 16., 17, in predvsem 21. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

 

Spoštovani!

 

Zaposleni na Inšpektoratu za šolstvo in šport podajamo prijavo Novinarskemu častnemu razsodišču zaradi vodenja oddaje 24ur zvečer, ki jo je vodil novinar Uroš Slak, dne 28. 11. 2018. V načinu vodenja ugotavljamo kršitve 1., 2., 3., 4. 15., 16., 17, in predvsem 21. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

 

Dne 28. 11. 2018 je bil v oddaji 24ur zvečer na POP TV objavljen prispevek o sodnem postopku zoper nekdanjega ravnatelja Dušana Merca, v katerem je voditelj oddaje Uroš Slak gostil tako imenovanega ravnatelja kot tudi ravnateljico Vzgojnega doma Planina Leonido Zalokar, ki sta podajala svoja mnenja o konkretnem primeru in na splošno o delu Inšpektorata za šolstvo in šport. Prispevek je bilo mogoče potem spremljati tudi na spletni strani 24ur.com, kjer je dosegljiv še danes, in sicer na naslovu: www.24ur.com/novice/slovenija/merc-umaknili-bi-lahko-tudi-zrtvi-a-to-bi-bilo-sprevrzeno.html. Pod ta prispevek je podpisan neznani avtor A. K. Prispevek oziroma povzetek sta bila potem objavljana tudi v poznejših oddajah televizije POP TV, npr. že takoj naslednji dan, 29. 11. 2018, v osrednji informativni oddaji televizije ob 19.00.

 

V izvornem prispevku je novinar Uroš Slak podajal naslednje izjave oziroma vprašanja: 
1. "Inšpektor vam očita ...", pri čemer novinar Slak ni imel pred sabo zapisnika inšpekcijskega nadzora, ampak ovadbo tožilstva, kar ni isto. S tem je zavajal javnost, saj je dejanja tožilstva enačil z dejanji inšpektorja, čigar zapisnika in dokumentov pa pred sabo novinar sploh ni imel. 
2. Uroš Slak je na izvajanje Dušana Merca pokomentiral: "Sprevrženo, kajne, narediva še korak dlje ..."
3. Ob ponižujočih izjavah in gestikulacijah Dušana Merca, ki je inšpektorja obtožil neprimernega dela, ker je inšpektor od njega želel, da mu bivši ravnatelj predloži pravilnike, ki jih predpisuje zakonodaja, Uroš Slak ni želel pojasnila, ali odgovora, zakaj ravnatelj tega pravilnika takrat ni imel, ampak je dopustil nadaljevanje izjave: Ti bedak, ti ..." 
4. Ko je Dušan Merc inšpektorja obtožil, da je lahko dober vodič psa policije, o šolstvu pa nima pojma, novinar Uroš Slak ni odreagiral. Ni želel dodatnega pojasnila, ni želel nobenega dokaza, ampak je pogovor nadaljeval.
5. Ko je ravnateljica Leonida Zalokar izjavila: "Pravilnik je pravilnik in res si ga lahko nekam vtaknemo ...", je Uroš Slak odgovoril: "Ampak življenje je pa življenje," s čimer se je postavil nad zakonodajni okvir, ki ga je pripravilo konkretno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (in ne Inšpektorat), zakonodajo pa je sprejel Državni zbor RS. Sporočilnost okoliščin prispevka pa je bila, da je Inšpektorat kriv, ker izvaja nadzor nad zakonodajo, kar je tudi njegova osnovna naloga.
6. Ko je Dušan Merc izjavljal: "Dejanje je bilo v steku, to sta bili dve dejanji, zelo hudo fizično nasilje in nadaljevanje v spolno nasilje," novinar Uroš Slak ni vprašal Dušana Merca, kaj naj bi bilo eno in kaj naj bi bilo drugo dejanje, niti ni preveril, ali je navedba sploh resnična. Z dopuščanjem izjave "hudo fizično nasilje" in "spolno nasilje", zoper katere mora imeti družba ničelno toleranco, je med gledalci pustil vtis, da obe dejanji konkretni inšpektor in organ v celoti dovoljujeta, kar je zavajanje javnosti in omalovaževanje dela in temeljnih izhodišč Inšpektorata.
7. Ko je Dušan Merc izjavil, da je "menda taisti inšpektor zaradi navadnega pretepa na šoli zrušil ravnatelja v Desklah ...", za kar ravnatelj Merc nima nobenega dokaza, izgovarja se na besedo "menda", prav tako nima nobenega dokaza novinar Uroš Slak, je ta novinar izjavil: "Pa to je paradoks!", Dušan Merc pa je odgovoril: Ja, seveda, seveda ..." Ton intervjuja/pogovora pa je zašel v smer, ki bi bila primernejša za kakšno drugo okolje, tako voditelj Uroš Slak kot Dušan Merc sta se pogovarjala brez razmerja novinar - gost, ampak na način, da je novinar Uroš Slak še podpiral in spodbujal dodatne napade Dušana Merca na inšpektorja in Inšpektorat.
8. Ko je Dušan Merc izjavil, da je strukturna napaka to, da so lahko "inšpektorji ljudje, ki pojma nimajo," ga novinar Uroš Slak ni ustavil, niti ga prosil za pojasnilo in dokazila. Inšpektorat je celostno izobrazbeno strukturo in dosežke inšpektorjev posredoval tako konkretnemu mediju POP TV kot drugim, vendar tega Uroš Slak ni nikoli objavil. Ob tem pojasnjujemo, da 4. člen Zakona o šolski inšpekciji določa, da je inšpektor lahko, kdor ima najmanj visoko izobrazbo in sedem let delovnih izkušenj na pedagoškem, svetovalnem, razvojno-raziskovalnem ali upravnem področju vzgoje in izobraževanja ter opravljen strokovni izpit za inšpektorja. Novinar Uroš Slak tega podatka ni povedal, ampak je izjavo Dušana Merca o  "inšpektorjih kot ljudeh, ki pojma nimajo," pustil v zraku, s čimer je zavedel javnost in dodatno diskreditiral Inšpektorat.
9. Novinar Uroš Slak je dopustil izjavo Dušana Merca: "Oni gredo raje na sodišče. Neumno do skrajnosti!", s čimer Dušan Merc ni samo izkazal nepoznavanja področja, na katerem je deloval dolgo časa, saj  je domnevna kazniva dejanja tisti, ki jih zazna, dolžan prijaviti organom pregona; temveč je tudi dejanje, ko nekdo prijavi kaznivo dejanje označil za "neumno do skrajnosti". Z dopustitvijo take izjave je novinar Uroš Slak še dodatno dovoljeval pritisk na Inšpektorat, sovražnega govora svojega gosta pa niti v tem primeru ni zaustavil niti se kot pravnik ni opredelil oziroma komentiral tega, da je "neumno do skrajnosti", če se kazniva dejanja prijavljajo.
10. Uroš Slak navaja, da je Inšpektorat zbirokratiziran, da gleda samo paragrafe, da ne pogleda realnega življenja, s čimer novinar izkazuje nepoznavanje Zakona o šolski inšpekciji, ki v 2. členu navaja, da šolska inšpekcija obsega nadzor nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov in aktov, ki urejajo organizacijo in opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja /.../ S to svojo izjavo, ki jo je položil v usta ravnateljici Leonidi Zalokar, je novinar odstopil od objektivnosti novinarskega poklica in odstopil od instituta pravne države (po njegovem je treba pogledati vsebino, zakoni pa niso pomembni, saj gre za birokracijo). Pravna država temelji tudi na zakonodajni oblasti, zato je sklicevanje na "realno življenje", na "vsebino" le všečna razlaga vsakodnevnega življenja, pri čemer si lahko "realno življenje" in "vsebino" vsak deležnik razlaga po svoje. 
11. Ravnateljica Leonida Zalokar je izjavila: "Sprašujem se, kakšna osebnostna struktura je stala na nasprotni strani /.../, da imamo lahko pred sabo osebnostno motnjo," s čimer je kot ravnateljica postavila medicinsko diagnozo nekomu, ki ga ni niti videla, niti spoznala, niti ni usposobljena za postavljanje diagnoz iz drugega področja, saj ni končala študija medicine oziroma specializacije iz psihiatrije. Teh hudih obtožb novinar Uroš Slak ni prekinil, ni zahteval pojasnila, ni zahteval razlage, ampak je dovolil, da je pogovor tonil še globlje v svoji sovražni naperjenosti.
12. Tudi ravnateljica Leonida Zalokar je izjavila, da inšpektorji niso usposobljeni, niso didaktiki in: "Malo poglejte izobrazbeno strukturo šolskih inšpektorjev, kdo to je! /.../ njihova lastna osebnostna struktura in lastna osebnostna patologija." Tudi na te ponavljajoče se navedbe, ki jih je pred tem izrekel že Dušan Merc in enkrat tudi sama, se novinar Uroš Slak ni odzval. Izjavo je vzel za dejstvo, s čimer je zavedel tudi javnost, saj - kot že navedeno - je bila celostna izobrazbena struktura in dosežki inšpektorjev posredovana tako konkretnemu mediju POP TV kot drugim.
13. Uroš Slak je Leonido Zalokar vprašal: "Kaj vi pričakujete od ministra Pikala, da bo naredil v zvezi s takimi nonsensi?", pri čemer je kot nonsens lahko mislil na sodni postopek zoper ravnatelja Dušana Merca ali pa na Inšpektorat kot celoto, ki zastopa interese pravne države. Uroš Slak je tako kot nonsens označil zakonodajno vejo oblasti (ministrstvo oziroma kot nadzorni organ Inšpektorat) kot tudi sodno vejo oblasti (saj sodnega postopka Inšpektorat ne vodi).

Novinar Uroš Slak je tako dovolil, da je npr. Dušan Merc izjavljal: "... inšpektor je hotel zadeve sprevrženo spremeniti in je to tudi naredil ...; Ti bedak, ti ... Lahko pride na šolo nekak tak, ne bom rekel kaj, ampak kot si vsi lahko mislimo; ... on je lahko dober vodič psa policije in se na tisto pedagogiko spozna ... ampak o šolstvu pa pojma nima; ... inšpektorji so ljudje, ki pojma nimajo; Neumno do skrajnosti!

Ravnateljica Leonida Zalokar pa je npr. Izjavljala: "Dobila sem famozni Inšpektorat ...; Pravilnik in pravilnik in res si ga lahko nekam vtaknemo ...; Sprašujem se, kakšna osebnostna struktura je stala na nasprotni strani /.../, da imamo lahko pred sabo osebnostno motnjo; Malo poglejte izobrazbeno strukturo šolskih inšpektorjev, kdo to je! /.../ njihova lastna osebnostna struktura in lastna osebnostna patologija....

Novinar Uroš Slak je s svojim vodenjem oddaje dopustil izvajanje sovražnega govora s strani obeh udeleženih ravnateljev proti Inšpektoratu RS za šolstvo in šport v celoti, pa tudi proti konkretnemu inšpektorju v omenjeni zadevi. Novinar ni pred nastankom prispevka pridobil nikakršnih informacij nasprotne strani, tj. Inšpektorata, niti ni ponudil grobo napadenim inšpektorjem nobene obrambe. Svojo plat zgodbe in tudi svoje subjektivno stališče o zadevi je oblikoval pred samim pogovorom z omenjenima gostoma z namenom diskreditacije organa v celoti. Z načinom vodenja je sovražni govor in neprimerne besede (bedaki, osebnostne motnje, neumno ...) dopuščal, da so se razvijale do skrajne mere, kar ni več spominjalo na objektivni televizijski pogovor, ampak željo po uporu zoper pravno državo, eskaliralo pa je celo v želje po fizičnih obračunih z inšpektorji, kar je bilo mogoče prebrati pod komenatarji k omenjenemu članku.

 

Pri svojem delu je novinar Uroš Slak kršil Kodeks novinarjev Slovenije, in sicer: 
1. člen: Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam.  
2. člen: Novinar se mora izogibati osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev. 
3. člen: Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče.  
4. člen: Novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme. 
15. člen: Novinar je dolžan ločiti informacijo od komentarja. 
16. člen: Odgovorni urednik odgovarja za vsebino komentarjev in drugega avdio–vizualnega materiala bralcev, poslušalcev ali gledalcev. Odgovorni urednik oblikuje pravila za izbiro in vključitev komentarjev. Komentar, ki ni v skladu z objavljenimi pravili, mora biti v najkrajšem času umaknjen (pri tem konkretno mislimo na pozive k fizićnemu obraćunavanju z inšpektorji, ki so bili objavljeni kot komentarji k prispevku.)
17. člen: Novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti.  
21. člen: Spodbujanje k nasilju, širjenje sovraštva in nestrpnosti ter druge oblike sovražnega govora so nedopustni. Novinar jih ne sme dopustiti, če pa to ni mogoče, se mora nanje nemudoma odzvati oziroma jih obsoditi.

 

Prosimo, da v skladu z vašim poslovnikom obravnavate našo prijavo in nas o ugotovitvah obvestite.